Zelo rada sem igrala igrice. Mislim da je bil stric tisti, ki me je najbolj navdušil nad njimi. Tako mi je tudi on vedno zapekel igrice na CD, ko sem se mogla vrniti domov iz počitnic, da sem nekako lažje šla domov, saj nikoli nisem hotela oditi. tako sem se tudi zelo rada družila s fanti, saj se punce v razredu niso kaj dosti ukvarjale z računalniki, njim pa so bile računalniške igrice zelo ljube in domače saj ni bilo toliko barbik vmes.
Ko sem dobila mlajšega bratca, so njemu kupili playstation. Tako sem bila zelo vesela njegovega darila saj sva tako skupaj igrala igrice na televiziji. S časoma so prihajale novejše različice te igralne konzole in seveda je bil na tekočem, jaz pa z njim. No takrat ko je igral Fifo, se ravno nisem menila, ko pa je igral kakšne avtomobilske igrice ali bolj kakšne avanturistične sem se mu pa rada pridružila. Prav tako sva rada igrala živalce ki so vozili avtomobile. V tej igrici si pobiral škatle, v katerih je bilo orožje in nato si lahko s tem nasprotnika upočasnil, da si ga lahko prehitel. To sem zel rada igrala tudi na računalniku.
No potem pač odrasteš, začneš hodit v službo in naenkrat nimaš več časa za igrice. No vse dokler nisem dobila svoje igralne konzole. Sicer lahko rečem da jo bolj malokrat igram, saj še vedno svoj prosti čas raje preživim zunaj. Je pa zato večkrat prižgana ob mrzlih dneh, ko se hitro stemni in se navadno bolj zadržujemo doma. Tako sem na igrice navadila fanta, ki se jim je sprva še za čuda nekoliko upiral.