S prijateljico sem bila na jutranji kavi pred službo. Že po telefonu sem čutila, da ima prijateljica precej dela in da ni dobre volje. Ko sva sedeli na kavi, pa mi je omenila, da je nervozna predvsem zato, ker jo čaka pester vikend. Ima namreč pri sebi doma obiranje jabolk. To pa sploh ne bila težava, če bi na obiranje jabolk lahko prišli vsi, tako pa so bili sorodniki bolani. Ko sem jo poslušala, sem videla, da je v stiski. Tako sem ji predlagala, da lahko na obiranje jabolk pridemo tudi mi. Videla sem njen pogled, kako je bila vesela, ko sem to rekla.
Tako sem tisti vikend organizirala tako, da sem poklicala mojo družino in jih prosila, če lahko ta vikend posvetimo temu, da pomagamo prijateljici pri obiranju jabolk. Presenečena sem ugotovila, da so bili vsi zato. Tako smo se v soboto zjutraj pripeljali na dvorišče prijateljice, da ji pomagamo. Vse skupaj nas je bilo kar 8. Ko je prijateljica to videla, je imela solzne oči, kajti dobro je vedela, kaj to pomeni zanje.
Sobota je bila namenjena obiranju jabolk
Tako smo vsak posebej vzeli svojo gajbico in šli. Delali smo res celo soboto, vendar smo se tudi imeli zelo lepo. Prijateljica nas je pogostila z kosilom in malico. Nihče ni bil lačen in žejen. Mi pa smo bili tam zato, da ji pomagamo pri obiranju jabolk. Otorci so se ta čas tudi malo igrali, kajti zanje je bilo toliko ur obiranja jabolk prenaporno. Tudi mi odrasli smo si večkrat vzeli pavzo, da smo spočili svoje roke. Še posebej mi, ker nismo bili vajeni.
Na koncu pa smo si zaploskali, ker smo obrali čisto vsa jabolka.