Moja stara postelja gre končno na odpad in sedaj se kupuje nova. Ne znam niti opisati, kako zelo sem že čakala na ta trenutek, ko sem se dokončno odločila, da je čas, da se nova postelja kupi. Preden se je vse to zgodilo, je bilo seveda kar nekaj dela in odločanja in predvsem iskanja primerne cene. Zadnja stvar, ki sem jo želela je, da kupim nekaj, kar ne dosega kakovosti za svojo vrednost glede na to, da sem imela omejena finančna sredstva.
Nekaj časa je res trajalo, preden se je lepa postelja končno našla in imela ravno prav ceno. Ko sem to izbrala, sem moral kupiti že vzmetnico, ker je bila stara že obrabljena. Staro prodala za zalo malo denarja, ker je bila še vedno dobra za koga, ki si ne more privoščiti čisto nove. Zame je bila že preveč obrabljena pa tudi bolj mi ustreza vzmetnica, ki ni tako mehka. In ko se srednje trda vzmetnica obrabi, mi hitro ne odgovarja več. Ampak vseeno je pa lahko nekomu uporabna še za nekaj let. Ali pa bi bila morda primerna za kakšna študentska stanovanja. Čistila je ne bom, ker mi je lažje, da jo prodam za manj denarja, kot pa da se ukvarjam še s tem.
Žal je bila pa postelja že tako obrabljena, da ni bilo druge, kot pa da se odpelje na odpad. Ko sem jo razstavljala, sem videla, da bi bilo nemogoče jo še enkrat sestaviti skupaj. Res dobro, da nisem računala na to, da bi jo prodala in bi sedaj morala nekoga zelo razočarati. Včasih res ne vem, kako do konca lahko pohištvo uporabim. Sicer mi je pa všeč, da ne dajem na odpad na pol uporabnih stvari, ker bi bilo to res škoda. Ampak načeloma sem pa tudi vse stvari, ki so bile še uporabne vedno prodala. Tudi ta postelja bi šla v prodajo najprej, če bi bila vsaj malo bolje ohranjena.