Dolga leta sem zobozdravstvo jemal bolj kot nujno zlo. Redni pregledi, kakšna plomba, tu in tam čiščenje. Nikoli pa nisem res razmišljal o zdravju dlesni. Ko sem začel opažati, da mi dlesni med ščetkanjem krvavijo in se nekoliko umikajo, sem to pripisal premočnemu pritisku ali napačni ščetki. A stanje se ni izboljšalo. Šele ko mi je zobozdravnik omenil, da gre morda za začetno obliko parodontalne bolezni, sem se prvič srečal s pojmom paradontologija.
Napotili so me k specialistu, ki se ukvarja prav z zdravjem dlesni in obzobnih tkiv. Pristop je bil povsem drugačen. Temeljit pregled, meritve globin žepkov, razlaga, kako bakterije vplivajo na kost in mehko tkivo. Priznam, bil sem presenečen, koliko lahko dlesni vplivajo na celotno ustno zdravje.
Z nekaj terapijami, globinskim čiščenjem in rednim vzdrževanjem se je stanje izboljšalo. Danes vem, da paradontologija ni nekaj, kar zadeva samo starejše. Je temelj zdravih zob. In če bi o tem vedel prej, bi marsikaj naredil drugače.
Ko sem začel bolj zavestno skrbeti za svoje dlesni, sem opazil, kako pogosto ljudje prezrejo prve opozorilne znake, kot je rahlo krvavenje, slab zadah, občutek, da se zobje rahlo majejo. Meni se je vse to zdelo normalno, dokler me ni paradontolog opozoril, da gre lahko za napredujoče vnetje, ki v končni fazi vodi do izgube zob, tudi če so ti sicer popolnoma zdravi.
Zdravljenje ni bilo boleče, a je zahtevalo disciplino. Redna čiščenja, posebna ustna higiena, medzobne ščetke in predvsem razumevanje, zakaj je to pomembno. Paradontologija mi je odprla povsem novo poglavje razumevanja zdravja ust. Ni šlo le za estetiko ali prijeten nasmeh, ampak za ohranjanje kostne mase, preprečevanje vnetij in dolgoročno stabilnost zobovja.
Zdaj grem na kontrolne preglede dvakrat na leto, dlesni so zdrave, zobje trdni in prvič po dolgem času imam občutek, da resnično skrbim zase, ne le za videz, ampak za temelje. Paradontologija mi je pomagala bolj, kot sem si upal priznati. …